Delo ima dva vsebinska dela: analizo institucionalnega okvira politike konkurence v Slovenijij in analizo primerov iz prakse. Rezultati analize kažejo, da so pravne rešitve nastajale pod pritiskom dogajanj v praksi, ki je zahtevala preglednejši in tržnemu gospodarstvu prirejen zakonski okvir. V članku predstavimo pristojnosti Urada za varstvo konkurence in opozorimo, da nekatere pravne in organizacijske rešitve omogočajo vmešavanje izvršilne oblasti v delovanje Urada. Raziskava ugotavlja, da je Urad načeloma naklonjen združevanju podjetij in združitve preprečuje le v primeru nevarnosti za konkurenco v državi. To odraža temeljne dileme pri zasledovanju "nacionalnega interesa" pri odpiranju zelo majhnega, do nedavnega še socialističnega, slovenskega gospodarstva v veliko Evropo. Trije od praktičnih primerov ponazarjajo različne možne načine posredovanja izvršne oblasti v postopke združevanja in konsolidacije post-socialističnega gospodarstva.