Author Description

Celovito načrtovanje območij s kulturno dediščino mora združevati družbene, kulturne, gospodarske, prometne in okoljske vidike ter spodbujati aktivno vključevanje različnih, tudi nasprotujočih si interesnih skupin v voden participativni proces. Da bi upravljavce tovrstnih območij čim bolje opremili s koristnimi informacijami, so v knjigi predstavljene različne teme, pomembne z vidika upravljanja kulturne dediščine, in sicer: tipizacija kulturne dediščine, vloga Unesca in njegove smernice pri varovanju kulturne dediščine ter teoretski pogledi na ohranjanje kulturne dediščine. Sledi planerski del, kjer predstavljamo okoljsko načrtovanje na območjih s kulturno dediščino, vlogo in varstvo kulturne pokrajine, revitalizacijo starih mestnih jeder, obnovo zgodovinskih stavb in središč. Nadaljujemo s prispevki o javno zasebnem partnerstvu, razvojnih potencialih kulturne dediščine, vlogi socialnega podjetništva pri obnovi območij kulturne dediščine, o rabi kulturne dediščine na področju blagovnih znamk, trženju kulturne dediščine ter o s kulturo in kulturno dediščino povezanemu odgovornem turizmu v podeželskih območjih. Predstavljamo tudi trajnostne prometne rešitve, geoinformacijsko podporo kulturni dediščini, upravljanje transnacionalnih območij kulturne dediščine, sklenemo pa s predstavitvijo problematike naravnih nesreč na območjih s kulturno dediščino ter z opisom spremljanja in vrednotenja kulturne dediščine. Skupno številnim omenjenim prispevkom je spoznanje, da je za učinkovito upravljanje z območji kulturne dediščine odločilno vključevanje deležnikov in še zlasti tam živečih prebivalcev. V tako imenovanem participativnem pristopu so vrednote in ideje prebivalcev upoštevane in uporabljene kot osnova za vključitev okoljskih vidikov v konvencionalen način upravljanja kulturne dediščine. - - -